Na letošnjem Agritechu so v ospredju tudi dijaki in študentje. »V Sloveniji zelo primanjkuje poklicev, ki so v kmetijski in gozdarski branži nujno potrebni,« trdi koordinator Združenja proizvajalcev in uvoznikov kmetijske in gozdarske tehnologije Žiga Kršinar. Že lani je tako na 1. Agritechu potekal dan mladih, ki se je odlično prijel in za nujno potrebne poklice navdušil kar nekaj mladih. Letos pa se je z istim razlogom organiziral informativni dan za mlade v kmetijski in gozdarski panogi.

Predstavilo se je kar 7 izobraževalnih ustanov – srednjih šol, šolskih centrov in fakultet. Dve od teh sta Biotehniška šola Maribor in Šolski center Šentjur, ki sta na sejmu imeli tudi svoj razstavni prostor, kjer sta mlade seznanjali z možnostmi izobraževanja pri njih. Direktor Šolskega centra Šentjur in ravnatelj Višje strokovne šole mag. Branko Šket meni, da je pomembno, da se tovrstne šole predstavijo na takšnem sejmu kot je Agritech, ker izobražujejo po programih, kjer se uporablja kmetijska mehanizacija. »Učenci morajo vedeti, kje se ta izobrazba začne, kam po njo in kaj se bodo naučili,« pravi.

Na njihovem šolskem centru se lahko učenci izobražujejo za mehanika kmetijskih in delovnih strojev ter kmetijsko podjetniškega tehnika. Kljub opažanju g. Kršinarja, mag. Šket pravi, da se vpis v ta programa pri njih ne znižuje. »Glede zanimanja in vpisa je veliko odvisno od programa. Program za mehanika kmetijskih in delovnih strojev za učence očitno zelo zanimiv, saj je oddelek vsako leto poln,« trdi. Prav tako dodaja, da imajo mladi, ki se vpišejo v ta programa skorajda zagotovljeno zaposlitev. »Po navadi dijakom že po prvem letniku marsikateri delodajalec ponudi tudi štipendijo ali pa jih na kakšnem drug način že čaka zaposlitev,« pravi. Pomemben razlog za to je praksa, ki jo je v tem programih zelo veliko. »Praksa je čas, ko se dijaki navežejo na delodajalce in se jim na ta način že odpirajo delovna mesta,« pravi in dodaja, da jih od njihovih 600 bivših diplomantov le nekaj trenutno nima zaposlitve. Prav tako poudarja pomen znanja v današnjem času, ko je za kmetovanje na voljo vse več tehnološko napredne mehanizacije. »Ročno delo zahteva večji fizični napor, strojno delo to malo olajša, seveda je pa je še posebej danes, ko je moderna mehanizacija v porastu, temu primerno potrebno več znanja, da lahko te naprave sploh upravljamo,« meni in dodaja, da sami z izobraževanjem tako sledijo tem trendom, kolikor se da. »Šola mora biti korak pred kmetijami, zato da lahko poleg tega, da se naučijo delat za nek poklic, že prej spoznajo mehanizacijo in da gradijo na razvojnem razmišljanju,« še dodaja.

Mag. Damjana Vrbnjak, profesorica mehaničnih predmetov na Biotehniški šoli Maribor, prav tako meni, da je predstavitev šol s programi v kmetijskem in gozdarskem sektorju na takšnih sejmih izredno pomembna, saj na ta način predstavijo svoje delo, aktivnosti in potencialne učence informirajo o možnostih izobraževanja v teh smereh. Tudi na njihovi šoli je povpraševanje po mehaničnih programih zelo veliko, temu primeren pa je tudi vsakoletni vpis. »Slovenija je še vedno kmetijska dežela, zato so potrebe po takih kadrih velike, saj so v našem okolju aktualni« pravi. Čeprav so na trgu problemi kadrov diplomantov, ki obvladajo kmetijsko mehanizacijo, sami na šoli tega ne občutijo.

Poleg omenjenih izobraževalnih ustanov, so se na informativnem dnevu predstavili tudi Srednja lesarska in gozdarska šola Maribor, ki je predstavila smeri gozdar in gozdarski tehnik, Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija, ki je predstavila vrsto smeri: vse od kmetijsko podjetniškega tednika in gospodarja na podeželju do vrtnarja, naravovarstvenega tehnika in hortikulturnega tehnika, Biotehniški center Naklo, ki je predstavil smeri gospodar na podeželju, kmetijsko podjetniški tehnik, vrtnar in vrtnarski tehnik, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna s smerema gozdar in gozdarski tehnik, na koncu pa še Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru s številnimi študijskimi programi, od agrikulture in okolja, ekološkega kmetijstva, do živinoreje in vinarstva ter sadjarstva.