Vse hitrejši razvoj raznih človekovih aktivnosti, prepoznavanje njihovih negativnih vplivov na okolje in vse večje zavedanje o možnem izčrpanju naravnih virov in posledic tega na posameznika in družbo, so privedli do nujnega koncepta trajnostnega razvoja, ki naj bi enakovredno vključeval tako okoljsko, družbeno kot ekonomsko komponento trajnosti. Iz tega razloga je še posebej govor o trajnostnem kmetovanju in o tem, kako se neizogibnim spremembam prilagoditi, v današnjih razmerah izredno pomemben.

»Številne analize in študije dokazujejo, da je kmetijstvo odgovorno za velik delež emisij toplogrednih plinov. Tehnološke in procesne inovacije v kmetijstvu in gozdarstvu so zato nujne,« je že na otvoritvi 2. Agritecha dejal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo RS Zdravko Počivalšek.

V sodelovanju s podjetjem Metrob d.o.o. so tako danes na Agritechu potekala predavanja na temo »Trajnostna in konkurenčna kmetijska proizvodnja v spremenjenih podnebnih razmerah«, kjer se je razpravljalo o tem, kako se odzvati na podnebne spremembe in se jim prilagoditi. »Želeli smo prikazati možnosti, ki so pot v prihodnost,« pravi univerzitetna diplomirana inženirka agronomije in direktorica podjetja Metrob d.o.o. Metka Trobiš Karst. Letni dvig temperature in sprememba količine padavin v kombinaciji z večjimi naravnimi katastrofami so dober pokazatelj, da se podnebje spreminja, s tem pa se bo moral spremeniti tudi način našega dela in kmetovanja. »Poleg zunanjih dejavnikov smo z industrializacijo dodali tudi človeški vpliv, kjer gre zlasti za hitrost sprememb, za dinamiko tvorbe toplogrednih plinov,« pravi. Znanost predaja dejstvo, da je človek, zlasti v tem zadnjem delu segrevanja, zadal bistveni delež podnebnih sprememb. Vse to pa prinese obilo posledic tudi pri kmetijstvu – krajša se rastna doba, pospeši se razvoj rastlin, pojavlja se več škodljivcev in bolezni, prav tako pa se poveča pogostnost ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so pozebe, suše, toče, neurja z vetrom in podobno. Podnebne spremembe so tako največji izziv 21. stoletja, saj prihajajo hitreje, kot smo predvidevali. Pridelovanje bo tako težje, eden največjih izzivov pa, kako se s spremembami spopadati. »Prihodnost kmetijstva je tako v prilagajanju podnebnim spremembam in v blaženju škode z novimi tehnologijami in ustreznimi agrotehničnimi ukrepi,« trdi Trobiš Karstova. Sama pri tem izpostavlja biostimulante, ki vsebujejo snovi ali mikroorganizme, ki po aplikaciji na tla ali rastline spodbujajo naravne procese v rastlinah, izboljšujejo sprejem in izkoristek hranil, toleranco na abiotičen stres in izboljšujejo kakovost rastlinskih pridelkov.

Tukaj je pomembno omeniti tudi ekološko kmetijstvo, ki se zaradi vrste pozitivnih učinkov smatra za najbolj trajnostno kmetijsko metodo v praksi. Fanči Perdih iz edine slovenske ekološke semenarske hiše, ki se ukvarja s pridelavo ekoloških semen na slovenskih ekoloških kmetijah pravi, da imamo s klasičnimi semeni veliko več problemov, saj so ta preveč odvisna od mineralnih gnojil in škropiv, če pa je seme ekološko pridelano, si mora rastlina že sama v fazi rasti in zorenja privzgojiti odpornost in to potem nese s semenom naprej. »Podnebje se iz leta v leto spreminja, še posebej v Sloveniji imamo velika nihanja, zato si naše rastline nekako morajo izboriti odpornost, da preživijo,« pravi in dodaja, da je Slovenija še daleč v primerjavi z našima sosednjima državama – Avstrijo in Italijo, ki imata že več kot 20 odstotkov kmetijskih ekoloških površin. »Na tem področju moramo narediti še veliko,« dodaja.

Prav tako pomembno plat pa predstavlja nova kmetijska mehanizacija, ki se predstavlja tudi na sejmu Agritech. Državni sekretar Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS dr. Jože Podgoršek je na otvoritvi izpostavil pomen prihoda najsodobnejše tehnologije v Slovenijo in njene uporabe v tistih kmetijskih gospodarstvih, ki so najbolj odgovorna za samooskrbo v državi. »Nova tehnologija je še posebej pomembna zaradi varnosti in okoljskega vidika – dejstvo je, da evropski zeleni dogovor trka tudi na vrata Slovenije in bomo morali v strategijo vnesti vse zahteve okoljskega dogovora in nenazadnje novo mehanizacijo, saj z njo prihajajo tudi sodobnejše tehnologije,« je povedal in dodal, da bomo na ta način lahko z manj truda enako ali bolj učinkoviti.