Obsejemski program sejma Agritech je tudi letos poskrbel za razprave o aktualnih tematikah povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom. Sejemska sobota je bila tako namenjena govoru o gozdu in zvereh ter, kako se lahko kmetje in drugi lastniki površin pred njimi čim bolje zaščitijo, in o pravicah, ki jih imajo lastniki gozdov na svojih posestvih v Sloveniji.

Poseben del predavanj je bil namenjen govoru o šakalu – zveri, o  kateri se vedno več govori. »Po letu 2000 govorimo o sodobnem širjenju vrste, ki smo ji redko priča,« je pojasnil dr. Hubert Potočnik iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Vzroki za širjenje se skrivajo v spremenjeni rabi prostora, v številčnosti plenilcev in plena, dostopnosti hrane, klimi  in lovnem pritisku in kontroli plenilcev. Iz teh razlogov v zadnjih letih poteka podroben monitoring, torej spremljanje populacije, saj je poleg hitrega širjenja zanj značilno tudi naraščanje številčnosti.

Tomaž Berce iz Zavoda za gozdove Slovenije pa je spregovoril o zelo aktualni in pereči temi – ukrepih za varovanje premoženja pred velikimi zveri. »Pri nas se zadnjih 10 let aktivno ukvarjamo z iskanjem rešitev za lajšanje škode, tako po volku kot medvedu, da bi omogočili obstoj slovenskih kmetij,« je povedal. Nekoč so bile te zveri skoraj iztrebljene, v zadnjih letih pa se število volkov in medvedov povečuje tako v Sloveniji kot po Evropi. »Populacije se krepijo, tako pa tudi pobude za odstrel. Na drugi strani pa se pojavljajo etična vprašanja, torej, odstrel – da ali ne in v kolikšni meri,« je pojasnil Berce. Volk in medved sta se danes tako razširila na nova območja, kjer ju pred več sto leti še ni bilo. Berce je pojasnil, da, če smo imeli pred 10 leti pri nas 40 volkov, jih imamo sedaj enkrat več, medvedov pa prav tako. »Če vzamemo vse te številke in jih postavimo v slovensko okolje, pridemo do področja konfliktov med ljudmi in zveri. Najbolj pereča je seveda škoda, ki se pojavlja, in splošen strah pred zvermi,« je pojasnil. Prvi pokazatelj razširitve je torej pojavitev škode, ki povzroči kar nekaj preganjavic. Največje škode so vidne na drobnici, govedu, konjih in oslih, pri medvedi pa še na čebelnjakih in sadnem drevju. »Opazili smo več škod na govedu, sledilo je  veliko odločitev, tako v smislu interventnega zakona kot posameznih odločb za odstrel,« je razložil. V lanskem letu je tako sledil odstrel 170 medvedov in 20 volkov.

»Dejstvo, ki ga zaznavamo tekom zadnjih let je takšno,  da ne glede na število zveri, tudi če se pojavlja samo en medved, se škode lahko zgodijo, zato ni nobenega zagotovila za varnost, pa če mamo 10 medvedov ali 2. Kjer so zveri, so lahko škode,« je pojasnil Berce in dodal, da je v tej smeri treba razmišljati tudi pri ukrepih. Sami tako izpostavljajo tri stebre ukrepov, in sicer letni odvzem zveri v Sloveniji, plačilo odškodnin za škode in preprečevanje škod s KOPOP in sofinanciranjem opreme. Berce je tukaj izpostavil načine preprečevanja škod, in sicer s pomočjo večžične elektroograje in elektromreže, s pomočjo živali kot so pastirski psi, s fizično oziroma mehansko zaščito, z odvračali in s prisotnostjo človeka. »Ukrepi so različno učinkoviti in le, če jih izvajamo pravilno. Najbolj razširjen in najbolj učinkovit, če pravilno izveden, pa je način z elektriko,« je pojasnil in dodal, da so rezultati uporabe zelo spodbudni in da z njimi beležijo skoraj nič oziroma zelo malo škod. Seveda pa tovrstna zaščita ni najbolj poceni, kar so izpostavili tudi kmetje med obiskovalci. Sofinanciranje je mogoče preko paznih projektov in pa Agencije RS za okolje, ki sofinancira 80 odstotkov nakupa opreme, ampak le oškodovancem, s čimer tudi na zavodu niso najbolj zadovoljni.

Drugi del dogodka pa je bil posvečen lastnikom gozdov, ki ga je organizirala Zveza lastnikov gozdov Slovenije. Dr. Milan Šinko iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je pojasnil, kako je s pravicami lastnikov gozdov v Sloveniji in v Evropi, koliko imajo lastniki svobode gospodarjenja s svojim gozdov, torej izkoriščanje, upravljanje, izključljivost oziroma dostop javnosti in prenosljivost. Rešitve in omejitve po Evropi so različne, v Sloveniji pa je situacija za lastnike gozdov precej nespodbudna. »Pri nas na primer mora lastnik gozda pustiti lov in zanj ne dobi odškodnine,« je povedal, medtem ko v večini drugih držav lastnik gozda dobi odškodnino ali pa celo samostojno odloča o tem, kdo sme loviti v gozdu. Rok Sedminek iz Zveze lastnikov gozdov Slovenije je iz osebnih izkušenj izpostavil probleme, s katerimi se srečujejo zasebni lastniki gozdov v Sloveniji. »V Sloveniji je edina pravica 100 odstotna lastnina do koriščenja lesa,« je pojasnil in dodal, da bi se slovenska vlada morala zamisliti. Izpostavil je, da je okvirna lastninska pravica v gozdu v Evropski uniji 34 odstotna, medtem pa v Sloveniji zgolj 21 odstotna. »Kaj prav tako opažamo, je neupoštevanje lastninske pravice. S tem pride do porasti smeti v naših gozdovih, negativnih vpliv na okolje in obnašanje gozdnih živali,« je povedal in dodal, da nato zakonodaja bremeni lastnike, ki so lahko zaradi tega tudi kaznovani, saj je gozd konec koncev njihov. »Najbolj pereča zadeva poleg nabiralništva  je vožnja v naravnem okolju. Zaenkrat sam pri ne morem narediti ničesar. Če se na primer podira drevo, moram sam poskrbeti za zaščito teh ljudi,« je pojasnil. Kot lastniki si  tako želijo nujno vzpostavitev zaščitnih tabel za zaščito lastnika pri njegovem delu v gozdu in posledično pri možnih nevarnostih in odgovornosti za le te. Lastniki si prav tako želijo biti seznanjeni z uspešnostjo gozdnih inšpekcijskih služb pri nadzoru nad kršitvami v gozdovih. Sedminek je prav tako opozoril, da lastniku z večjo lastninsko pravico dajemo tudi večjo pravico do zaščite svoje lastnine, ki je ključnega pomena. Sejemska sobota je tako poskrbela za zanimive in poučne razprave, ki so ponovno osvetlile aktualne, a še vedno ne rešene tematike, s katerimi se srečujejo lastniki gozdov in kmetovalci v Sloveniji.