Po okrogli mizi o samooskrbi v kmetijstvu je danes obsejemski program Agritecha ponudil še eno okroglo mizo, kjer so navzoči razpravljali o sprejetju 10-letnih lovsko upravljavskih načrtov oziroma v kolikšni meri bodo upoštevani predlogi Zveze lastnikov gozdov Slovenije v teh načrtih. Ob tem je potekalo tudi podpisovanje odprtega pisma o preprečevanju škodljivih in nelegalnih aktivnostih v gozdovih: »Kodeks o obisku v naravi v luči nedopustnih motoriziranih vdorov v naše gozdove,« ki je nastal v sodelovanju KGZS, ZLGS in SKS.

Razloge, zakaj so danes tu, je v uvodu predstavil predsednik Sveta za OMD Janez Beja. »Ker je v naših gozdovih preveč divjadi, predvsem divjega prašiča in navadnega jelena,« je dejal in dodal, da želijo z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS dr. Jožetom Podgorškom dogovoriti in sprejeti 10-letne lovsko-upravljavske načrte. Izpostavil je še slabo organiziranost na tem področju v zgodovini. »Tu smo, ker je bilo 30-letno upravljanje napačno, zato želimo z današnjim dnem in s temi 10-letnimi lovsko-upravljavskimi načrti stvari obrniti v pravo smer,« je dejal.

Predloge ZLG je v nadaljevanju predstavil predsednik Marjan Hren. Med drugim o vzpostavitvi kvalitetne digitalne platforme za lastnike, ki bo omogočala enostavno in tekoče prijavljanje škod po divjadi in zvereh. Za konec je izpostavil, da je potrebno v novih strateških 10-letnih upravljavskih načrtih poskrbeti, da ne bo opredeljeno zgolj upravljanje s prosto živečimi živalmi ampak tudi gospodarjenje z njimi.

Svoje stališče je predstavil tudi minister Podgoršek. Strinjal se je, da je bilo ravnanje na tem področju v preteklosti napačno, kljub temu pa je v zadnjih letih prišlo do določenih sprememb. »V lanskem letu smo naredili velik napredek, pri vseh ključnih skupinah divjadi smo naredili večji odvzem kot kadarkoli do zdaj,« je pojasnil in dodal, da je k temu pripomogel interventni zakon, ki je bil sprejet decembra leta 2020 in je dal motivacijo ter finančno spodbudo za večji izlov. Z odobravanjem je pozdravil zahtevo ZLG-ja po digitalni platformi, ki bi omogočala lažjo prijavo škode, saj je trenutno velik problem ne prijavljanja le-teh. »S tem dokažemo, da imamo te divjadi v našem okolji več oziroma preveč, in da je potrebno povečati odvzeme,« je pojasnil. Za konec je dejal, da bi bilo utopično razmišljati na način, da se bomo znebili divjadi do te mere, da ne bo več škod. »Najti moramo tisti parameter škod, ki bo za lastnike gozdov še obvladljiv,« je še dodal.