Agritech 2022

Celjsko sejmišče je bilo po dveh letih zopet prizorišče, kjer je bilo moč videti moderno kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter poiskati in izmenjati znanje iz teorije in prakse. V soboto in nedeljo sta se sejmu Agritech pridružila tudi 45. dneva čebelarstva ApiSlovenija, ki sta dogajanje še popestrila. Kljub dvoletnemu premoru je Agritech znova poskrbel za izjemen razstavni program in kvalitetne ter zanimive obsejemske dogodke. Čeprav uradnih statistik še ni, so napovedi o številu obiskovalcev znova izjemne. »Že v tem trenutku vemo, da bomo prekoračili število obiskovalcev iz zadnjega sejma leta 2020, ko jih je bilo preko 21 tisoč,« je povedal izvršni direktor Celjskega sejma mag. Robert Otorepec in dodal, da zelo pozitivno sejem ocenjujejo tudi obiskovalci in razstavljavci.

»S sejmom smo zelo zadovoljni, tudi z obiskom, sploh sobota in nedelja, tudi zanimanje je, glede na situacijo, tako da vse poteka  vredu,« je danes dejal eden izmed številnih zadovoljnih razstavljavcev. »Občutki so fenomenalni, pravi čas so se zopet začeli sejmi, da smo spet nazaj navezali stike z našimi kupci, in da dobimo povratne informacije,« je pomembnost interakcije v živo izpostavil drugi. Največ razstavljavcev, pa je bilo navdušenih prav nad številno množico, ki je sejmišče preplavila včeraj in danes. »Slika je danes takšna, kot je bila pred petnajstimi leti na sejmu MOS, ko si potreboval 30 minut, da si prišel iz enega na drugi konec sejmišča. Videti je pozitivno razpoloženje in optimizem,« je o živahni množici dejal mag. Robert Otorepec.

Po pričakovanjih je bil vikend na Agritechu najbolj obiskan. Vsak dan so si obiskovalci lahko ogledali 115 razstavljavcev, ki so skupno predstavili kar 350 blagovnih znamk, kar je za 50 več kot pred dvema letoma. Razstavljavci so napolnili kar 6 dvoran in nekaj zunanjih površin. Sejem pa je poskrbel tudi za številne obsejemske dogodke in spremljevalne prireditve. Vse dni sejma so za dvorano L potekale testne vožnje traktorjev, kjer so obiskovalci lahko na lastni koži preizkusili kako kakovostni so najnovejši traktorji Class, Deutz Fahr, John Deer in drugi. Na drugi strani sejmišča so prav tako vse dni potekale demonstracije delovanja gozdarskih strojev, kot so: cepilniki drv, povezovalniki drv, krožne žage, gozdarske prikolic z dvigalom in drugi. Obiskovalci so bili navdušeni tudi nad predavanji in okroglimi mizami, ki so potekale v sklopu sejma. Potekali sta okrogli mizi o samooskrbi in inovativnosti v kmetijstvu in o sprejemanju 10-letnih LUN, v sklopu ApiSlovenije pa so potekala predavanja o vplivu podnebnih sprememb na čebelarjenje in o dobrih čebelarskih praksah. V četrtek je bil izpeljan tudi informativni dan za mlade, kjer je več študentskih šol predstavilo svoje srednješolske in visokošolske programe iz kmetijske in gozdarske panoge.

»Na osnovi prvih rezultatov z razstavljavci, ugotavljamo, da so vsi zadovoljni, in da so presegli svoja pričakovanja,« pravi mag. Robert Otorepec in dodaja, da nihče ni vedel kakšna naj bodo pričakovanja na teh prvih dogodkih po sprostitvi ukrepov. »Očitno se vračamo v te stare, predkoronske čase,« je še dodal. Za konec je izpostavil še zadovoljstvo, saj nas čaka še bogato sejemsko leto. »Čez manj kot mesec pripravljamo mednarodni industrijski sejem, 20. maja pa se začnejo Pomladni sejmi,« je povedal.

Sejemska sobota je že na hladno, a sončno jutro poskrbela z ogromno obiskovalci, k čemur je pripomoglo tudi odprtje 45. sejma ApiSlovenija. Poleg osnovnega progama na Agritechu, so si lahko obiskovalci danes v sklopu dneva čebelarstva ogledali otvoritev, aktualna strokovna predavanja o čebelarstvu, jutri pa bo dogajanje namenjeno izmenjavi primerov dobrih praks.

Zbrane je na otvoritvi najprej nagovoril izvršni direktor Celjskega sejma mag. Robert Otorepec. »Sejem ApiSlovenija letos obeležuje 45. ponovitev. Veseli nas, da pri organizaciji tega dogodka sodelujemo s Čebelarsko zvezo Slovenije, ki že skoraj 150 let skrbi, da ima čebelarstvo v Sloveniji izjemen pomen. Brez dvoma lahko trdim, da je v zadnjih letih prodornost ČZS ugled slovenskega čebelarstva, ki temelji na tradiciji, znanju in pridnosti slovenskih čebelark in čebelarjev, ponesla po celotnem svetu. To najbolje dokazuje svetovni dan čebel, katere pobudo je sprožila ravno Čebelarska zveza Slovenije in številni drugi uspešni projekti,« je dejal in dodal, da je sedaj zadoščenje ob ponovni vrnitvi sejmov še toliko večje.

Na otvoritvi je spregovoril tudi dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, ki je izpostavil zadovoljstvo ob ponovnem srečanju v živo, po nekajletnem premoru. »Zadnji dve leti sta nam pokazali, da smo ljudje resnično socialna bitja, ki potrebujemo drug drugega za naše normalno delovanje,« je dejal. Poudaril je, da je čebelarstvo pomemben del kmetijstva, zato sta pomembna tudi ta dneva čebelarstva, ki bosta z dogodki prispevala k razvoju in prenosu znanja. »Zavedam se, da je naša naloga, da čebelarjem pripravimo pogoje za nemoteno delovanje in jim pomagamo takrat, ko je najtežje,« je pomembnost čebelarjenja še poudaril in dodal, da so to nalogo na ministrstvu do sedaj opravljali izredno dobro. »Zavedam pa se, da nobena pomoč ne more nadomestiti tistega, kar bi bilo, če bi bila letina normalna oziroma, če bi imeli normalne razmere v gospodarstvu ali okolju,« je pojasnil. V luči trenutne krize je izpostavil tudi pomen čebel kot opraševalk pri prehranski varnosti. »Ker so čebele pomembni opraševalci, potrebuje ta sektor posebno pozornost,« je še dodal.

Kot zadnji je spregovoril še predsednik Čebelarske zbornice Slovenije Boštjan Noč. »Vesel sem da smo spet skupaj, da spet rojimo v tem našem Celju in lahko rečem, da smo z vodstvom celjskega sejmišča postali v teh letih pravi prijatelji,« je dejal in dodal, da je bil ApiSlovenija prvi odpovedan sejem zaradi korone, ter da upa, da se sedaj ta situacija končuje. Najprej je izpostavil težko leto, s katerim so se lani soočali čebelarji. »Lanska letina je bila katastrofalna, povprečje je bilo 4 kilograme na panj, marsikateri čebelar ni dosegel niti kilograma, zato gre tu zahvala državi, ki nam je dala pomoč zaradi slabe letine,« je pojasnil in dodal, da je bila to največja pomoč kar so jo kdaj dobili čebelarji. V nadaljevanju je izpostavil dosežke pod katere se lahko podpiše Čebelarska zveza Slovenije, kot so otvoritev hiše kranjske čebele in 3D kraljica. »Nihče ni verjel, da bomo to naredili, vsi so se posmihali, ampak smo jo naredili, potem smo naredili še kopijo, ki smo jo poslali v Dubaj,« je dejal in dodal, da se zahvaljuje ministru Podgoršku za podporo in financiranje projekta. »Ponosen sem, da je kranjska sivka postala ena glavnih atrakcij v Dubaju, in da si jo sedaj želijo tudi drugje v tujini,« je še dodal. Na koncu je napovedal še dogodke, ki so bodo v bližnji prihodnosti odvili na področju čebelarstva, kot so skupen dan slovenskih in hrvaških čebelarjev 2023 v Bruslju, letošnji čebelarski praznik v Dolenjskih toplicah in akcija sajenja medovitih rastlin. »Čebelarska zveza je dala predlog, da Slovenija in svet sadita medovite rastline za čebele in opraševalce, 26. marca bo cela Slovenija sadila. Vemo, da je vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševalcev, žal pa zaradi klimatskih sprememb ti nimajo dovolj hrane v celem letu,« je dejal o akciji sajenja medovitih rastlin in dodal, da so zato danes pred upravno stavbo Celjskega sejma posadili javor, ki je pravo medovito drevo in zgled ostalim Slovencem, da enkrat letno posadijo medovito rastlino na svoj vrt ali država na javne površine. Pohvalil pa je tudi povezanost sejmov Agritech in ApiSlovenije. »Čebelarstvo je del kmetijstva in to, da sta čebelarski sejem in Agritech skupaj, je enkratna stvar,« je še pripomnil.

Po okrogli mizi o samooskrbi v kmetijstvu je danes obsejemski program Agritecha ponudil še eno okroglo mizo, kjer so navzoči razpravljali o sprejetju 10-letnih lovsko upravljavskih načrtov oziroma v kolikšni meri bodo upoštevani predlogi Zveze lastnikov gozdov Slovenije v teh načrtih. Ob tem je potekalo tudi podpisovanje odprtega pisma o preprečevanju škodljivih in nelegalnih aktivnostih v gozdovih: »Kodeks o obisku v naravi v luči nedopustnih motoriziranih vdorov v naše gozdove,« ki je nastal v sodelovanju KGZS, ZLGS in SKS.

Razloge, zakaj so danes tu, je v uvodu predstavil predsednik Sveta za OMD Janez Beja. »Ker je v naših gozdovih preveč divjadi, predvsem divjega prašiča in navadnega jelena,« je dejal in dodal, da želijo z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS dr. Jožetom Podgorškom dogovoriti in sprejeti 10-letne lovsko-upravljavske načrte. Izpostavil je še slabo organiziranost na tem področju v zgodovini. »Tu smo, ker je bilo 30-letno upravljanje napačno, zato želimo z današnjim dnem in s temi 10-letnimi lovsko-upravljavskimi načrti stvari obrniti v pravo smer,« je dejal.

Predloge ZLG je v nadaljevanju predstavil predsednik Marjan Hren. Med drugim o vzpostavitvi kvalitetne digitalne platforme za lastnike, ki bo omogočala enostavno in tekoče prijavljanje škod po divjadi in zvereh. Za konec je izpostavil, da je potrebno v novih strateških 10-letnih upravljavskih načrtih poskrbeti, da ne bo opredeljeno zgolj upravljanje s prosto živečimi živalmi ampak tudi gospodarjenje z njimi.

Svoje stališče je predstavil tudi minister Podgoršek. Strinjal se je, da je bilo ravnanje na tem področju v preteklosti napačno, kljub temu pa je v zadnjih letih prišlo do določenih sprememb. »V lanskem letu smo naredili velik napredek, pri vseh ključnih skupinah divjadi smo naredili večji odvzem kot kadarkoli do zdaj,« je pojasnil in dodal, da je k temu pripomogel interventni zakon, ki je bil sprejet decembra leta 2020 in je dal motivacijo ter finančno spodbudo za večji izlov. Z odobravanjem je pozdravil zahtevo ZLG-ja po digitalni platformi, ki bi omogočala lažjo prijavo škode, saj je trenutno velik problem ne prijavljanja le-teh. »S tem dokažemo, da imamo te divjadi v našem okolji več oziroma preveč, in da je potrebno povečati odvzeme,« je pojasnil. Za konec je dejal, da bi bilo utopično razmišljati na način, da se bomo znebili divjadi do te mere, da ne bo več škod. »Najti moramo tisti parameter škod, ki bo za lastnike gozdov še obvladljiv,« je še dodal.

Trenutna situacija v Evropi je še bolj poudarila pomen samooskrbe s hrano, je že na otvoritvi sejma Agritech izpostavil Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in dodal, da je kmetijstvo pred velikim izzivom, kako naprej zastaviti svojo dejavnost. »Mislim, da bo kriza v Ukrajini dala temeljit premislek vsem nam, kmetom in odločevalcem v državi,« je dodal na današnji okrogli mizi.

V luči trenutnih razmer je tako danes na Agritechu potekala okrogla miza na temo »Slovenska hrana, z njo povezana samooskrba in inovativnost v kmetijstvu«, kjer se je razpravljalo o tem, kako zagotoviti zadostno samooskrbo in posegati po inovacijah. »Lokalna samooskrba se da dvignit enostavno z navadnimi in lahkimi prijemi«, pravi Žveglič in dodaja, da si lahko za primer vzamemo dobro prakso iz Maribora, kjer ima 6 kmetij skupaj eno trgovino. »Na takšen način kupec ne pride samo po jabolka, ampak lahko dobi tudi krompir, solato in še kaj drugega,« še dodaja.

Evropski poslanec Franc Bogovič je odziv na trenutno problematiko predstavil skozi oči Evropske unije. »Skupna kmetijska politika zagotavlja prehransko varnost na evropski tleh, čeprav je enoten evropski trg delno porušen zaradi blokad izvoza hrane, ki jih je sprejela Madžarska,« pojasnjuje in dodaja, da je Odbor za kmetijstvo situacijo že obravnaval, in da bo konec marca potekala seja evropskega parlamenta o prehranski varnosti. Izpostavil je tudi, da prehranska varnost ne pomeni zgolj, da je na voljo dovolj hrane, ampak da je ta dostopna tudi za povprečnega kupca. »Z ukrepi je potrebno zagotoviti, da se hrana ne podraži preveč, in da bo za vse dostopna,« pravi in dodaja, da verjame, da bo Evropska unija na tem področju našla prave rešitve.

Na koncu je o pomenu inovativnosti v kmetijstvu svoje mnenje podal še aktualni Inovativni mladi kmet 2021 Gregor Slavec. »Bistvo same inovativnosti v slovenskem in evropskem podeželju je, da mora kmet, predvsem na manjših kmetijah, ki prevladujejo v Sloveniji, biti tržno naravnan h končnemu potrošniku,« je pojasnil in dodal, da morajo iti kmetje nasproti kupcem. Poleg približevanja kupcem je izpostavil še druge pomembne aspekte uspešnega kmetovanja. »Na sami kmetiji je potrebno pridelati dobro hrano, kvalitetno hrano in nenazadnje dodati primerno embalažo, ki potem pride do končnega potrošnika,« je dodal.

Danes so Agritech preplavili študentje, dijaki in osnovnošolci. Ti so se sejma v večini udeležili organizirano s strani matičnih šol, uživali pa so lahko tudi v bogatem spremljevalnem programu s promocijo kmetijskih ter gozdarskih poklicev. »Vsekakor je izobrazba pomembna, tako da upam da bodoči študentje in dijaki to vedo in se bodo vpisovali v prave smeri,« mlade nagovarja Klemen Bobnar, ambasador sejma Agritech.

Na informativnem dnevu so se predstavile 4 izobraževalne ustanove – srednje šole, šolski centri in fakultete. Šolski center Šentjur ima na sejmu tudi svoj razstavni prostor, kjer pri predstavljanju šole sodelujejo tudi dijaki in študentje. Na svojem razstavnem prostoru, pa so bodoče dijake nagovarjali tudi z Biotehniške šole v Mariboru. Jurij Gunzek, profesor na Višji strokovni šoli v Šentjurju meni, da je izobrazba pomembna, česar so se že pred več kot 100 leti zavedali ustanovitelji šole v Šentjurju. »Danes ni nič drugače, časi so zahtevni in v kmetijstvu imamo odgovornost pridelati zdravo, kvalitetno hrano, in tako je izobrazba vedno zelo pomembna,« izpostavlja. V zadnjih letih je opazen tudi porast zanimanja za programe na področju kmetijstva, to pripisuje povečanju pomembnosti domače pridelave in samooskrbe, ki sta izjemno pomembni za prihodnost. »Na tem področju omogočamo vsem zainteresiranim pridobitev kvalitetnih strokovnih znanj,« še dodaja.

Pomembnost izobrazbe izpostavlja tudi Renato Volk, učitelj strokovno teoretičnih predmetov in praktičnega pouka na Srednji lesarski in gozdarski šoli Maribor, ki meni, da je pri gozdarskih predmetih zelo pomembna praksa, kjer dijaki dobijo dobro in kvalitetno znanje o varnem delu v gozdu. Pri izobrazbi poudarja tudi pomembnost dobre in moderne opreme. »Imamo dobre opremljevalce, ki želijo, da dijaki vedno delajo na najnovejših strojih in gozdarski mehanizaciji, ker so to bodoči prevzemniki kmetij in delovodje, ki bodo v nadaljevanju svoje kariere s to opremo delali,« pravi.

Gregor Češarek, učitelj strokovno teoretičnih predmetov gozdarstva na Srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna prav tako izpostavlja pomembnost izobrazbe kadra o varnosti pri delu, predvsem z motorno žago. »Brez ustrezne izobrazbe je delo nevarno, ob ustrezni izobrazbi pa je ta nevarnost zmanjšana,« opozarja. Ob tem izpostavlja tudi pomembno vlogo sejmov, kjer lahko vidimo določene novosti in inovacije. Te pomagajo tako pri izboljšanju opreme, kot pri varnosti in konkurenčnosti pri delu. Z vpisom na študijska programa gozdar in gozdarski tehnik, ki jih ponujajo, so zadovoljni, prav tako pa z zaposlitvenimi možnostmi njihovih dijakov. »Večina gozdarjev je po končanju šole zaposlenih, ogromno jih odpira svoje firme, nekateri pa se zaposlijo pri izvajalcih,« pravi.

Kot zadnji se je na informativnem dnevu predstavil še Biotehniški center Naklo, ki ponuja večino kmetijskih in s kmetijstvom povezanih programov. Majda Kolenc Artiček, učiteljica strokovnih modulov komunikacije in podjetništva je izpostavila praktični pouk, ki tako na 3-, kot na 4-letnih programih poteka vsaj en krat na teden. Pohvalila, pa se je tudi s pozitivnim odzivom svojih dijakov in njihovo zaposljivostjo.

Zaradi široke palete izobraževalnih ustanov so se lahko mladi seznanili z različnimi srednješolskimi in višješolskimi programi. Srednja lesarska in gozdarska šola Maribor je predstavila smeri gozdar in gozdarski tehnik. Šolski center Šentjur je predstavil vrsto programov, med drugimi: mehanik kmetijskih in delovnih strojev, kmetijsko podjetniški tehnik ter upravljanje podeželja in krajine. Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna je predstavila programa gozdar in gozdarski tehnik. Biotehniški center Naklo pa mladim ponuja širok nabor različnih programov kot so: gospodar na podeželju, mehanik kmetijskih in delovnih strojev in kmetijsko podjetniški tehnik.

»Zelo nas veseli, da lahko po skoraj točno dveh letih od razglasitve epidemije koronavirusa v Sloveniji in s tem zaustavitve sejemske dejavnosti, odpiramo sejem Agritech, ki je prvi sejem, ki bo potekal že skoraj tako kot so potekali sejmi pred začetkom epidemije,« je danes na otvoritvi 3. Agritecha dejal izvršni direktor Celjskega sejma mag. Robert Otorepec in dodal, da je vse pripravljeno na ponovni zagon sejemske dejavnosti.

Otorepec z veseljem poudarja, da je manj kot mesec dni po odpravi večine omejitvenih ukrepov sejmišče v celoti polno razstavljavcev in obiskovalcev, kar dokazuje, da sejmov ne moreta uničiti ne digitalizacija, kot tudi ne epidemija. »Zbranih je bilo 115 razstavljavcev, ki predstavljajo 350 blagovnih znamk. Kot vedno pa smo pripravili tudi bogat spremljajoč program,« dodaja. Prav tako je izpostavil letošnjo posebnost, saj se Agritechu v soboto in nedeljo pridružujeta še 45. Dneva čebelarstva ApiSlovenija. Gre namreč za največji strokovni čebelarski dogodek v Evropi, ki bo potekal 12. in 13. marca v sejemski dvorani E in na katerem se bo predstavilo 55 ponudnikov čebelarske opreme.

Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je na otvoritvi izrekel dobrodošlico vsem obiskovalcem in razstavljavcem ter izpostavil, da je Celje zelo naklonjeno vsem sejemskim prireditvam. »V tem času mesto utripa malce drugače,« je dejal in dodal, da so veseli, da je družbi Celjski sejem uspelo pripraviti sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije, ki je prava zgodba o uspehu. »Sejem je namreč zanimiv tudi za tiste, ki se ne ukvarjajo s kmetijstvom ali gozdarstvom,« meni.  Izpostavlja, da lahko na sejmu vidimo tudi dosežke slovenske strojne industrije na tem področju, ki je konkurenčna na globalnem trgu. Poudarja, da je Celje mestna občina, ki ima kljub temu kar 346 aktivnih kmetij, od tega jih je 13 vključenih v ekološko pridelavo, mnoge med njimi pa imajo prijavljene tudi dodatne dejavnosti na kmetiji. »Mestna občina podpira ta segment gospodarstva, saj se zaveda kako pomembna je na eni strani čim večja prehranska samooskrbnost, na drugi strani pa tudi ohranitev naše kulturne krajine,« je dejal in dodal, da se pomen prehranske samooskrbnosti pokaže zlasti ob različnih krizah, kot je trenutna v Ukrajini. Za konec je razstavljavcem in obiskovalcem še enkrat zaželel lep in dober sejem. »Verjamem, da smo tovrstne dogodke vsi zelo pogrešali, in da se je v tej precej dolgi pavzi zaradi zdravstvene krize, pokazalo kako pomemben je neposreden stik in kontakt, tako med proizvajalci in njihovimi kupci kot med ponudbo in povpraševanjem,« je še dodal.

Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je izpostavil, da bo do nedelje na sejmišču potekal vrvež, a ta ne bo tako brezskrben kot so sicer sejemski dogodki. »Ne morem mimo tega, da ne bi opozoril na dogajanje v Ukrajini. Dogodki, ki smo jim priča v zadnjih dneh so nas šokirali,« je povedal. Redko kdo si je predstavljal, da bo v Evropi prišlo do konflikta takšnih razsežnosti, da bo na preizkušnji preskrba s hrano. Poudarja, da sta kmetijstvo in gospodarstvo pred velikim izzivom, kako naprej zastaviti svojo dejavnost. »Naj končam svoj govor z optimizmom, saj ga moramo ohraniti. Veseli me, da je letos sejem Agritech odprl vrata, da se lahko spet neposredno srečamo, da se življenje vrača v normalne tirnice, in da bomo z neposrednimi stiki gradili medsebojne odnose,« je še dejal.

Na otvoritvi je spregovorila tudi mag. Polona Rifelj, državna sekretarka iz kabineta predsednika vlade Republike Slovenije. »Veseli me, da se po več kot dveh letih v Celje vrača tudi sejem Agritech,« je dejala. Meni, da so sejmi še vedno izjemno pomemben dogodek za vsako gospodarsko panogo. »Kljub temu, da v sodobnem svetu veliko poslovne komunikacije poteka po svetovnem medmrežju, so še vedno izjemno pomembni osebni stiki,« je povedala in dodala, da se na sejmu Agritech, lahko slovenski kmetovalci in gozdarji v živo seznanijo s sodobno mehanizacijo, ki je izjemno pomembna za učinkovito delo in dodajanje vrednosti proizvodom in storitvam v obeh panogah. Izpostavlja, da je sejem hkrati tudi pokazatelj razvoja panoge. »To je priložnost za predstavitev novih tehnologij, izmenjavo znanja in izkušenj ter njihovega prenosa v prakso. Inovacije, razvoj, novo znanje so danes ključni dejavniki napredka gospodarstva,« je dejala in pohvalila odločitev vodstva sejma, da Agritech ponuja tudi izobraževanja in strokovni program ter informativni dan za mlade, ki bo v četrtek potekal v okviru sejma Agritech. »S tem ste pokazali, da mislite tudi na mlade, tiste na katerih stoji naša prihodnost. Mlajše generacije kmetovalcev in gozdarjev prinašate v panogo nova, sodobna znanja, ste inovativni in predvsem prispevate pozitivno energijo in pogum za pozitivne spremembe,« je še dodala.

Kot zadnji je spregovoril tudi dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, ki je najprej izrazil veselje, da je lahko v živo prisoten na tem sejmu. »V zadnjih dveh letih smo bili prevečkrat primorani naše dejavnosti izvajati na drugačne načine,« je izpostavil. Bili smo izpostavljeni različnim izzivom, a dokazali, da lahko skupaj premagamo vse dane prepreke. »Tudi v času mojega kratkega mandata v funkciji ministra, ko je bil pred nami največji izziv, priprava strateškega načrta za novo programsko obdobje. Tudi ta načrt nakazuje veliko potrebo Republike Slovenije za vlaganja na področju kmetijstva, živilskopredelovalnega sektorja, zato da bomo stabilnejši pri pridelavi in predelavi,« je pojasnil. Izpostavil je, da smo danes tukaj, saj so sejmi izjemna priložnost, da obiskovalci pogledajo, katere so najsodobnejše tehnologije, ki se razvijajo v Sloveniji in po svetu. »Vsi skupaj smo lahko prepričani, da noben digitalni sejem ne more nadomestiti tega, da smo fizično prisotni na teh dogodkih,« je dejal. Za konec je vsem razstavljavcem zaželel uspešen poslovni teden, obiskovalcem in kupcem pa primerne in pametne odločitve.