Agritech

Celje je bilo od srede do nedelje že drugič stičišče vrhunske kmetijske in gozdarske mehanizacije. Letošnji sejem Agritech je za sabo pustil obilo zadovoljnih razstavljavcev in obiskovalcev, ki bodo sadove sejma lahko želi še kar nekaj časa. Po lanski, izredno uspešni izvedbi sejma, smo letos poskrbeli za še boljši in obširnejši razstavni program, kakor tudi obsejemske dogodke. »Število obiskovalcev je tako letos preseglo lansko številko. Agritech je obiskalo preko 21 tisoč obiskovalcev,« je povedal izvršni direktor Celjskega sejma mag. Robert Otorepec in poudaril, da je Agritech tako uspešen zaradi svoje ciljne usmerjenosti k strokovnim obiskovalcem, s čimer se razlikuje od ostalih kmetijskih sejmov v Sloveniji.

»Danes je vrhunsko, kar se tiče obiska, pa tudi pravi obiskovalci so takšni, ki imajo interes,« je v soboto dejal eden od mnogih razstavljavcev, ki so bili zadovoljni z obiskom sejma, kar pa se je v nedeljo še nadgradilo. »Zelo smo zadovoljni z obiskom na tem sejmu, še posebej zadnja dva dneva,« je povedal drugi. Po besedah vodje sejma Renate Košenina so razstavljavci izpostavili predvsem to, da na sejem pridejo pravi obiskovalci oziroma potencialni kupci in da jim kljub odličnem obisku, ni tako pomembna številka kot pa struktura obiskovalcev. »Izpostavili so tudi dobre pogoje in infrastrukturo sejmišča kot tudi samo organizacijo celotnega sejma,« pravi Košenina.

Kot pričakovano, je bil vikend na Agritechu najbolj obiskan. Število obiskovalcev je v vseh petih dneh tako za 500 preseglo lansko. Prav tako se je letos predstavilo dvakrat več razstavljavcev kot lani, in sicer 120, s tem pa skupno kar 300 blagovnih znamk, ki so napolnili 8 dvoran in nekaj zunanjih površin. Vodja sejma pojasnjuje, da je bilo letos nekaj dodatnih razstavljavcev iz področja kmetijske in gozdarske mehanizacije, ki so manjkali na prvem sejmu, saj so jih lanski pozitivni odzivi prepričali, da drugega sejma ne smejo zamuditi. Več razstavljavcev pa je letos predstavilo svojo  ponudbo semen za poljedelstvo in travo, gnojil, škropiv, krmil, zaščitnih sredstev, dodatkov za prehrano živali, strojev in opreme za živinorejo ter vinogradništvo. »V prihodnji izvedbi sejma pa želimo še povečati ponudbo na področjih strojev in opreme za živinorejo, pridelavo sadja in zelenjave ter oljarstva,« dodaja Košenina.

Sejem je poskrbel tudi za številne obsejemske dogodke. Vse dni sejma so potekale testne vožnje traktorjev, kjer so obiskovalci lahko na lastni koži preizkusili, kako traktorji delujejo in ali so prava investicija. Kar nekaj obiskovalcev se je odločilo za testiranje vrhunskih traktorjev različnih znamk kot so John Deer, Deutz Fahr, Fendt, Bobcat, Claas Arion in drugi. Veliko zanimanja je bilo namenjenega tudi demonstraciji delovanja gozdarskih strojev, ki je na zunanjih površinah sejma potekala vse dni. Prav tako so bili obiskovalci navdušeni nad predavanji o aktualnih tematikah, kot so trajnostna in konkurenčna kmetijska proizvodnja v spremenjenih podnebnih razmerah, kako ohraniti premoženje pred napadom zveri in komu resnično pripadajo slovenski gozdovi, ki se jih je udeležilo kar nekaj zainteresiranih obiskovalcev in posameznikov, ki se jih teme tudi osebno dotikajo. Uspešno pa je bil izpeljan tudi informativni dan za mlade, kjer so se predstavile slovenske šole, ki nudijo programe povezane s kmetijsko in gozdarsko panogo, saj ga je obiskalo kar nekaj učencev in dijakov, ki razmišljajo o tem, kam naprej.

»Že druga ponovitev sejma Agritech je upravičila sloves največjega strokovnega sejma kmetijske in gozdarske mehanizacije. To je samo potrdilo odločitev, da smo sejem pravilno vsebinsko zastavili,« pravi Košenina in dodaja, da se sejem razvija v smeri strokovnosti tako po ponudbi kot po strukturi obiskovalcev. »To ni sejem namenjen splošni publiki in množici, ki opravi vsakodnevne nakupe, ampak kmetom in gozdarjem, ki za opravljanje svoje dejavnosti pri svojem delu potrebujejo mehanizacijo. Tako si lahko na enem mestu pogledajo raznovrstno ponudbo, se pogovorijo z razstavljavci, primerjajo cene in pridobijo informacije za nakup,« še dodaja vodja sejma.

Ustrezno zastavljenost sejma pa so potrditi tudi obiskovalci. Kar 94 odstotkov obiskovalcev je v anketah dejalo, da je sejem v celoti izpolnil njihova pričakovanja, dobrih 30 odstotkov obiskovalcev je nakup kmetijske ali gozdarske mehanizacije izvedlo že kar na samem sejmu, več kot 60 odstotkom pa je sejem pomagal pri kasnejši odločitvi za nakup.

Četrti dan sejma Agritech je poskrbel za s soncem obsijano sejmišče, ki je pokalo po šivih. Sejemska sobota je namreč presegla vsa pričakovanja obiska. »Danes je vrhunsko, kar se tiče obiska, pa tudi pravi obiskovalci so, takšni, ki imajo interes,« je povedal vodja prodaje pri podjetju Krpan d.o.o. Robert Flis.

Čeprav je sejem Agritech letos porazdeljen v kar 8 dvoran, je bil povečan obisk danes očiten, kar dokazujejo tudi opažanja razstavljavcev, ki so danes nasmejani še bolj kot prejšnje dni. »Če pogledaš po obiskovalcih, lahko hitro ugotoviš, da jih veliko pride brez žena in otrok. V veliki večini tako prihajajo možakarji, ki se resno zavzemajo za nakup nečesa in so si vzeli čas, da se temu posvetijo,« je pojasnil vodja domače prodaje pri podjetju Tajfun d.o.o. Jože Kaštrun. Razstavljavci so tako zadovoljni z obiskom in profilom obiskovalcev, ti pa so zadovoljni z dogajanjem in ponudbo na sejmu.

Glede na današnji obisk lahko pričakujemo, da nas čaka podoben jutrišnji, zadnji sejemski dan, kjer ne bo manjkalo dobre volje in sklenjenih uspešnih poslov ter nakupov.

Obsejemski program sejma Agritech je tudi letos poskrbel za razprave o aktualnih tematikah povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom. Sejemska sobota je bila tako namenjena govoru o gozdu in zvereh ter, kako se lahko kmetje in drugi lastniki površin pred njimi čim bolje zaščitijo, in o pravicah, ki jih imajo lastniki gozdov na svojih posestvih v Sloveniji.

Poseben del predavanj je bil namenjen govoru o šakalu – zveri, o  kateri se vedno več govori. »Po letu 2000 govorimo o sodobnem širjenju vrste, ki smo ji redko priča,« je pojasnil dr. Hubert Potočnik iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Vzroki za širjenje se skrivajo v spremenjeni rabi prostora, v številčnosti plenilcev in plena, dostopnosti hrane, klimi  in lovnem pritisku in kontroli plenilcev. Iz teh razlogov v zadnjih letih poteka podroben monitoring, torej spremljanje populacije, saj je poleg hitrega širjenja zanj značilno tudi naraščanje številčnosti.

Tomaž Berce iz Zavoda za gozdove Slovenije pa je spregovoril o zelo aktualni in pereči temi – ukrepih za varovanje premoženja pred velikimi zveri. »Pri nas se zadnjih 10 let aktivno ukvarjamo z iskanjem rešitev za lajšanje škode, tako po volku kot medvedu, da bi omogočili obstoj slovenskih kmetij,« je povedal. Nekoč so bile te zveri skoraj iztrebljene, v zadnjih letih pa se število volkov in medvedov povečuje tako v Sloveniji kot po Evropi. »Populacije se krepijo, tako pa tudi pobude za odstrel. Na drugi strani pa se pojavljajo etična vprašanja, torej, odstrel – da ali ne in v kolikšni meri,« je pojasnil Berce. Volk in medved sta se danes tako razširila na nova območja, kjer ju pred več sto leti še ni bilo. Berce je pojasnil, da, če smo imeli pred 10 leti pri nas 40 volkov, jih imamo sedaj enkrat več, medvedov pa prav tako. »Če vzamemo vse te številke in jih postavimo v slovensko okolje, pridemo do področja konfliktov med ljudmi in zveri. Najbolj pereča je seveda škoda, ki se pojavlja, in splošen strah pred zvermi,« je pojasnil. Prvi pokazatelj razširitve je torej pojavitev škode, ki povzroči kar nekaj preganjavic. Največje škode so vidne na drobnici, govedu, konjih in oslih, pri medvedi pa še na čebelnjakih in sadnem drevju. »Opazili smo več škod na govedu, sledilo je  veliko odločitev, tako v smislu interventnega zakona kot posameznih odločb za odstrel,« je razložil. V lanskem letu je tako sledil odstrel 170 medvedov in 20 volkov.

»Dejstvo, ki ga zaznavamo tekom zadnjih let je takšno,  da ne glede na število zveri, tudi če se pojavlja samo en medved, se škode lahko zgodijo, zato ni nobenega zagotovila za varnost, pa če mamo 10 medvedov ali 2. Kjer so zveri, so lahko škode,« je pojasnil Berce in dodal, da je v tej smeri treba razmišljati tudi pri ukrepih. Sami tako izpostavljajo tri stebre ukrepov, in sicer letni odvzem zveri v Sloveniji, plačilo odškodnin za škode in preprečevanje škod s KOPOP in sofinanciranjem opreme. Berce je tukaj izpostavil načine preprečevanja škod, in sicer s pomočjo večžične elektroograje in elektromreže, s pomočjo živali kot so pastirski psi, s fizično oziroma mehansko zaščito, z odvračali in s prisotnostjo človeka. »Ukrepi so različno učinkoviti in le, če jih izvajamo pravilno. Najbolj razširjen in najbolj učinkovit, če pravilno izveden, pa je način z elektriko,« je pojasnil in dodal, da so rezultati uporabe zelo spodbudni in da z njimi beležijo skoraj nič oziroma zelo malo škod. Seveda pa tovrstna zaščita ni najbolj poceni, kar so izpostavili tudi kmetje med obiskovalci. Sofinanciranje je mogoče preko paznih projektov in pa Agencije RS za okolje, ki sofinancira 80 odstotkov nakupa opreme, ampak le oškodovancem, s čimer tudi na zavodu niso najbolj zadovoljni.

Drugi del dogodka pa je bil posvečen lastnikom gozdov, ki ga je organizirala Zveza lastnikov gozdov Slovenije. Dr. Milan Šinko iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je pojasnil, kako je s pravicami lastnikov gozdov v Sloveniji in v Evropi, koliko imajo lastniki svobode gospodarjenja s svojim gozdov, torej izkoriščanje, upravljanje, izključljivost oziroma dostop javnosti in prenosljivost. Rešitve in omejitve po Evropi so različne, v Sloveniji pa je situacija za lastnike gozdov precej nespodbudna. »Pri nas na primer mora lastnik gozda pustiti lov in zanj ne dobi odškodnine,« je povedal, medtem ko v večini drugih držav lastnik gozda dobi odškodnino ali pa celo samostojno odloča o tem, kdo sme loviti v gozdu. Rok Sedminek iz Zveze lastnikov gozdov Slovenije je iz osebnih izkušenj izpostavil probleme, s katerimi se srečujejo zasebni lastniki gozdov v Sloveniji. »V Sloveniji je edina pravica 100 odstotna lastnina do koriščenja lesa,« je pojasnil in dodal, da bi se slovenska vlada morala zamisliti. Izpostavil je, da je okvirna lastninska pravica v gozdu v Evropski uniji 34 odstotna, medtem pa v Sloveniji zgolj 21 odstotna. »Kaj prav tako opažamo, je neupoštevanje lastninske pravice. S tem pride do porasti smeti v naših gozdovih, negativnih vpliv na okolje in obnašanje gozdnih živali,« je povedal in dodal, da nato zakonodaja bremeni lastnike, ki so lahko zaradi tega tudi kaznovani, saj je gozd konec koncev njihov. »Najbolj pereča zadeva poleg nabiralništva  je vožnja v naravnem okolju. Zaenkrat sam pri ne morem narediti ničesar. Če se na primer podira drevo, moram sam poskrbeti za zaščito teh ljudi,« je pojasnil. Kot lastniki si  tako želijo nujno vzpostavitev zaščitnih tabel za zaščito lastnika pri njegovem delu v gozdu in posledično pri možnih nevarnostih in odgovornosti za le te. Lastniki si prav tako želijo biti seznanjeni z uspešnostjo gozdnih inšpekcijskih služb pri nadzoru nad kršitvami v gozdovih. Sedminek je prav tako opozoril, da lastniku z večjo lastninsko pravico dajemo tudi večjo pravico do zaščite svoje lastnine, ki je ključnega pomena. Sejemska sobota je tako poskrbela za zanimive in poučne razprave, ki so ponovno osvetlile aktualne, a še vedno ne rešene tematike, s katerimi se srečujejo lastniki gozdov in kmetovalci v Sloveniji.

Vse hitrejši razvoj raznih človekovih aktivnosti, prepoznavanje njihovih negativnih vplivov na okolje in vse večje zavedanje o možnem izčrpanju naravnih virov in posledic tega na posameznika in družbo, so privedli do nujnega koncepta trajnostnega razvoja, ki naj bi enakovredno vključeval tako okoljsko, družbeno kot ekonomsko komponento trajnosti. Iz tega razloga je še posebej govor o trajnostnem kmetovanju in o tem, kako se neizogibnim spremembam prilagoditi, v današnjih razmerah izredno pomemben.

»Številne analize in študije dokazujejo, da je kmetijstvo odgovorno za velik delež emisij toplogrednih plinov. Tehnološke in procesne inovacije v kmetijstvu in gozdarstvu so zato nujne,« je že na otvoritvi 2. Agritecha dejal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo RS Zdravko Počivalšek.

V sodelovanju s podjetjem Metrob d.o.o. so tako danes na Agritechu potekala predavanja na temo »Trajnostna in konkurenčna kmetijska proizvodnja v spremenjenih podnebnih razmerah«, kjer se je razpravljalo o tem, kako se odzvati na podnebne spremembe in se jim prilagoditi. »Želeli smo prikazati možnosti, ki so pot v prihodnost,« pravi univerzitetna diplomirana inženirka agronomije in direktorica podjetja Metrob d.o.o. Metka Trobiš Karst. Letni dvig temperature in sprememba količine padavin v kombinaciji z večjimi naravnimi katastrofami so dober pokazatelj, da se podnebje spreminja, s tem pa se bo moral spremeniti tudi način našega dela in kmetovanja. »Poleg zunanjih dejavnikov smo z industrializacijo dodali tudi človeški vpliv, kjer gre zlasti za hitrost sprememb, za dinamiko tvorbe toplogrednih plinov,« pravi. Znanost predaja dejstvo, da je človek, zlasti v tem zadnjem delu segrevanja, zadal bistveni delež podnebnih sprememb. Vse to pa prinese obilo posledic tudi pri kmetijstvu – krajša se rastna doba, pospeši se razvoj rastlin, pojavlja se več škodljivcev in bolezni, prav tako pa se poveča pogostnost ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so pozebe, suše, toče, neurja z vetrom in podobno. Podnebne spremembe so tako največji izziv 21. stoletja, saj prihajajo hitreje, kot smo predvidevali. Pridelovanje bo tako težje, eden največjih izzivov pa, kako se s spremembami spopadati. »Prihodnost kmetijstva je tako v prilagajanju podnebnim spremembam in v blaženju škode z novimi tehnologijami in ustreznimi agrotehničnimi ukrepi,« trdi Trobiš Karstova. Sama pri tem izpostavlja biostimulante, ki vsebujejo snovi ali mikroorganizme, ki po aplikaciji na tla ali rastline spodbujajo naravne procese v rastlinah, izboljšujejo sprejem in izkoristek hranil, toleranco na abiotičen stres in izboljšujejo kakovost rastlinskih pridelkov.

Tukaj je pomembno omeniti tudi ekološko kmetijstvo, ki se zaradi vrste pozitivnih učinkov smatra za najbolj trajnostno kmetijsko metodo v praksi. Fanči Perdih iz edine slovenske ekološke semenarske hiše, ki se ukvarja s pridelavo ekoloških semen na slovenskih ekoloških kmetijah pravi, da imamo s klasičnimi semeni veliko več problemov, saj so ta preveč odvisna od mineralnih gnojil in škropiv, če pa je seme ekološko pridelano, si mora rastlina že sama v fazi rasti in zorenja privzgojiti odpornost in to potem nese s semenom naprej. »Podnebje se iz leta v leto spreminja, še posebej v Sloveniji imamo velika nihanja, zato si naše rastline nekako morajo izboriti odpornost, da preživijo,« pravi in dodaja, da je Slovenija še daleč v primerjavi z našima sosednjima državama – Avstrijo in Italijo, ki imata že več kot 20 odstotkov kmetijskih ekoloških površin. »Na tem področju moramo narediti še veliko,« dodaja.

Prav tako pomembno plat pa predstavlja nova kmetijska mehanizacija, ki se predstavlja tudi na sejmu Agritech. Državni sekretar Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS dr. Jože Podgoršek je na otvoritvi izpostavil pomen prihoda najsodobnejše tehnologije v Slovenijo in njene uporabe v tistih kmetijskih gospodarstvih, ki so najbolj odgovorna za samooskrbo v državi. »Nova tehnologija je še posebej pomembna zaradi varnosti in okoljskega vidika – dejstvo je, da evropski zeleni dogovor trka tudi na vrata Slovenije in bomo morali v strategijo vnesti vse zahteve okoljskega dogovora in nenazadnje novo mehanizacijo, saj z njo prihajajo tudi sodobnejše tehnologije,« je povedal in dodal, da bomo na ta način lahko z manj truda enako ali bolj učinkoviti.

Na letošnjem Agritechu so v ospredju tudi dijaki in študentje. »V Sloveniji zelo primanjkuje poklicev, ki so v kmetijski in gozdarski branži nujno potrebni,« trdi koordinator Združenja proizvajalcev in uvoznikov kmetijske in gozdarske tehnologije Žiga Kršinar. Že lani je tako na 1. Agritechu potekal dan mladih, ki se je odlično prijel in za nujno potrebne poklice navdušil kar nekaj mladih. Letos pa se je z istim razlogom organiziral informativni dan za mlade v kmetijski in gozdarski panogi.

Predstavilo se je kar 7 izobraževalnih ustanov – srednjih šol, šolskih centrov in fakultet. Dve od teh sta Biotehniška šola Maribor in Šolski center Šentjur, ki sta na sejmu imeli tudi svoj razstavni prostor, kjer sta mlade seznanjali z možnostmi izobraževanja pri njih. Direktor Šolskega centra Šentjur in ravnatelj Višje strokovne šole mag. Branko Šket meni, da je pomembno, da se tovrstne šole predstavijo na takšnem sejmu kot je Agritech, ker izobražujejo po programih, kjer se uporablja kmetijska mehanizacija. »Učenci morajo vedeti, kje se ta izobrazba začne, kam po njo in kaj se bodo naučili,« pravi.

Na njihovem šolskem centru se lahko učenci izobražujejo za mehanika kmetijskih in delovnih strojev ter kmetijsko podjetniškega tehnika. Kljub opažanju g. Kršinarja, mag. Šket pravi, da se vpis v ta programa pri njih ne znižuje. »Glede zanimanja in vpisa je veliko odvisno od programa. Program za mehanika kmetijskih in delovnih strojev za učence očitno zelo zanimiv, saj je oddelek vsako leto poln,« trdi. Prav tako dodaja, da imajo mladi, ki se vpišejo v ta programa skorajda zagotovljeno zaposlitev. »Po navadi dijakom že po prvem letniku marsikateri delodajalec ponudi tudi štipendijo ali pa jih na kakšnem drug način že čaka zaposlitev,« pravi. Pomemben razlog za to je praksa, ki jo je v tem programih zelo veliko. »Praksa je čas, ko se dijaki navežejo na delodajalce in se jim na ta način že odpirajo delovna mesta,« pravi in dodaja, da jih od njihovih 600 bivših diplomantov le nekaj trenutno nima zaposlitve. Prav tako poudarja pomen znanja v današnjem času, ko je za kmetovanje na voljo vse več tehnološko napredne mehanizacije. »Ročno delo zahteva večji fizični napor, strojno delo to malo olajša, seveda je pa je še posebej danes, ko je moderna mehanizacija v porastu, temu primerno potrebno več znanja, da lahko te naprave sploh upravljamo,« meni in dodaja, da sami z izobraževanjem tako sledijo tem trendom, kolikor se da. »Šola mora biti korak pred kmetijami, zato da lahko poleg tega, da se naučijo delat za nek poklic, že prej spoznajo mehanizacijo in da gradijo na razvojnem razmišljanju,« še dodaja.

Mag. Damjana Vrbnjak, profesorica mehaničnih predmetov na Biotehniški šoli Maribor, prav tako meni, da je predstavitev šol s programi v kmetijskem in gozdarskem sektorju na takšnih sejmih izredno pomembna, saj na ta način predstavijo svoje delo, aktivnosti in potencialne učence informirajo o možnostih izobraževanja v teh smereh. Tudi na njihovi šoli je povpraševanje po mehaničnih programih zelo veliko, temu primeren pa je tudi vsakoletni vpis. »Slovenija je še vedno kmetijska dežela, zato so potrebe po takih kadrih velike, saj so v našem okolju aktualni« pravi. Čeprav so na trgu problemi kadrov diplomantov, ki obvladajo kmetijsko mehanizacijo, sami na šoli tega ne občutijo.

Poleg omenjenih izobraževalnih ustanov, so se na informativnem dnevu predstavili tudi Srednja lesarska in gozdarska šola Maribor, ki je predstavila smeri gozdar in gozdarski tehnik, Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija, ki je predstavila vrsto smeri: vse od kmetijsko podjetniškega tednika in gospodarja na podeželju do vrtnarja, naravovarstvenega tehnika in hortikulturnega tehnika, Biotehniški center Naklo, ki je predstavil smeri gospodar na podeželju, kmetijsko podjetniški tehnik, vrtnar in vrtnarski tehnik, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna s smerema gozdar in gozdarski tehnik, na koncu pa še Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru s številnimi študijskimi programi, od agrikulture in okolja, ekološkega kmetijstva, do živinoreje in vinarstva ter sadjarstva.

»Prepričan sem, da je kljub temu, da je še rosno mlad, sejem Agritech pognal že dovolj močne korenine, da je postal prepoznaven kot osrednji in edini v celoti strokovni sejem namenjen kmetijski in gozdarski mehanizaciji v Sloveniji,« je danes na otvoritvi 2. Agritecha dejal izvršni direktor Celjskega sejma mag. Robert Otorepec in dodal, da si vsi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom ali gozdarstvom, tega, da ga ob začetku sezone ne bi obiskali, skorajda ne morejo privoščiti.

Otorepec je s ponosom priznal, da se je letos število razstavljavcev še podvojilo, prav tako pa je sejem bogatejši za dve dodatni dvorani, ki bosta omogočali še bolj pester razstavni program. »120 razstavljavcev v 8 dvoranah predstavlja preko 300 blagovnih znamk. Glede na same dobre odzive na lanski sejem in še večjo ponudbo, pričakujemo, da nas bo letos obiskalo še več obiskovalcev, med 25 in 30 tisoč,« dodaja.

»Dobrodošli v Celju, ne samo v knežjem Celju, ampak tudi sejemskem mestu,« pa je na otvoritvi obiskovalce pozdravil župan Mestne občine Celje Bojan Šrot. Izpostavil je, da velik del aktivnosti občine predstavljata tudi kmetijstvo in gozdarstvo. »Radi se pohvalimo, da smo v Sloveniji občina, ki ima največ gozdov v svoji lasti, in sicer okoli 400 ha,« je dejal in dodal, da z njim tudi dobro gospodarijo in ves denar vračajo nazaj v dokupe novih gozdov, ureditve, zasaditve in podobno. Na tem območju pa je zabeleženih tudi veliko kmetij – župan pravi, da okoli 390, od teh je sicer nekaj tudi »mrtvih«. »Občina je v lanskem in letošnjem letu praktično podvojila subvencije za kmetijstvo, spodbujamo pa tudi nastanek strojnega krožka,« je povedal. Izpostavil je, da tisti, ki se ukvarjajo s sodobnim kmetijstvom potrebujejo veliko znanja, kar je po njegovih besedah že lani dokazal 1. Agritech. »Še posebej mladi so sposobni, da naredijo korak naprej pri pomembnem cilju Slovenije – povečanju samooskrbe,« je še dejal. Prav tako je dodal, da je prepričan, da bodo letos na sejmu tudi tisti, ki se ne ukvarjajo z gozdarstvom in kmetijstvom, imeli kaj za videti, ob tem pa obiskovalce spodbudil, da obiščejo tudi celjsko mestno jedro in si še tam ogledajo kakšno zanimivost.

Branko Miler, predsednik Združenja proizvajalcev in uvoznikov kmetijske in gozdarske tehnike, ki je lani dalo pobudo za organizacijo sejma, ki bi bil namenjen izključno kmetijski in gozdarski mehanizaciji, je dejal, da se marsikomu zdi, da je samoumevno, da so danes tukaj in pojasnil, kako je do njihovega združenja in sejma Agritech sploh prišlo. »Našli smo pravi kraj in pravega sogovornika, da si lahko danes ob pravem času ogledate najnovejšo tehniko pred prihajajočo sezon,« je dejal. Po njegovem mnenju je Agritech upravičil svoj slogan, da je še boljši in še večji, saj se letos na njem predstavlja res veliko proizvajalcev in novosti. »Zato lahko s ponosom rečemo, da bo Agritech, ali Hannover v malem, spremenil sejemsko dogajanje v Sloveniji,« je dejal. Izpostavil pa je tudi slovenske kmete. »Slovenske kmetije so majhne, a za ohranitev slovenskega podeželja se ta struktura ne bo smela veliko spreminjati. Bo pa treba poskrbeti, da bodo mladi ostali na kmetiji in podeželju,« je povedal in dodal, da če za to ne bo ustreznih pogojev, bodo vsi odšli v mesto. Dejal je tudi, da so bili slovenski kmetje skozi celo našo zgodovino trdni steber, da smo preživeli kot narod. »Vedno so si zaslužili spoštovanje in zaslužijo si ga tudi sedaj, v tej dobi, ko se pametne tehnologije in robotika selijo v kmetijstvo. Zato jim omogočimo, da bodo imeli delo, in jim pomagajmo pri ohranjanju podeželja in uspešnemu razvoju kmetij iz leta v leto,« je še povedal.

Na otvoritvi pa je spregovoril tudi državni sekretar Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS dr. Jože Podgoršek. »Čestitam sejmišču za tako dobro rast ob tem sejmu. Vesel sem, da so tako razstavljavci kot uporabniki te mehanizacije vzeli sejem tako resno,« je dejal. Pojasnil je, da se na njihovem ministrstvu v tem letu predvideva velik val razpisov za podporo pri investicijah, zato je sejem priložnost, da se kmetje in gozdarji na njih pripravijo. »Osebno me veseli, da na ta sejem prihaja tudi najsodobnejša tehnologija, in sicer na tista kmetijska gospodarstva, ki so na nek način odgovorna za samooskrbo v naši državi,« je povedal in dodal, da je nova tehnologija še posebej pomembna zaradi varnosti in okolijskega vidika – dejstvo je, da evropski zeleni dogovor trka tudi na vrata Slovenije in bodo morali v strategijo vnest vse zahteve okolijskega dogovora in nenazadnje novo mehanizacijo, saj z njo prihajajo tudi sodobnejše tehnologije. »Tako bomo lahko z manj truda enako ali bolj učinkoviti,« je še povedal in dodal, da ima sejem pri omogočanju teh tehnologij v slovenskem prostoru veliko vlogo.

Kot zadnji pa je spregovoril tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo RS Zdravko Počivalšek, ki je izpostavil, da smo po zadnjih razpoložljivih podatkih SURS-a v zadnjem tri četrtletju lanskega leta dosegli 2,3 odstotno rast bruto družbenega produkta, kar je še vedno nad povprečjem Evropske unije. »Zaradi spreminjajočih se razmer na svetovnih trgih in v politiki se gospodarstvo ohlaja, ampak ohlajanje gospodarstva še ni kriza,« je poudaril in dejal da moramo ostati optimistični in ambiciozni. Izpostavil je pomen kolektivnega nastopa – sodelovanja in povezovanja, saj lahko po njegovih besedah samo tako ustvarimo gospodarsko razvito in na splošno boljšo Slovenijo. Prav tako je omenil pomembnost vlaganja v visokotehnološka področja kot so Industrija 4.0, digitalizacija in umetna inteligenca in pa resen razmislek o zeleni ekonomiji, saj številne analize in študije dokazujejo, da je kmetijstvo odgovorno za velik delež emisij toplogrednih plinov. »Tehnološke in procesne inovacije v kmetijstvu in gozdarstvu so zato nujne,« je povedal. Pozitivno je pozdravil tudi informativni dan za mlade, ki bo v četrtek potekal v okviru sejma Agritech. »Hvala organizatorjem sejma, ker mislijo na prihodnost usposobljenosti kadra v kmetijstvu in gozdarstvu. Takšni dogodki veliko doprinesejo k razvoju in popularizaciji kmetijstva, gozdarstva in lesarstva med mladimi v Sloveniji,« je še dodal.